← v21n2, Fall 2022
Poetry · Volume 21, Number 2

Človek

1

Slišal sem človeka

Moliti z besedo.

Videl sem, kako je

Človek umoril človeka

Z besedo.

2

Človek je lov.

Človek je glas.

Človek je Mensch.

Človek je dva.

Človek je človek, ki vedeti ne zna,

Kaj vse utegne biti,

Kaj vse utegne postati

Človek.

3

Človek

Gre do pekla

In nazaj.

Prepadi, pošasti, preizkušnje.

Kraj, kjer se izgubi njegova sled,

Mu posodi ime.

4

Človek č.

Tako so ga klicali.

Bolje to kot človek številka.

Človek č je zadovoljen č.

5

Človek redko leti,

Človek pogosteje lovi

Leteče ljudi.

Če človek ni prost,

Če ne ve, kaj vse je nebo,

Se ga zlahka zapre

V obljubo svobode.

6

Človek je senca,

Ki jo črka meče.

Črka gre vsepovsod.

Senca ne zapusti

Votline.

7

Strahoma čuva človek

Svoj skrivnostni jaz Jaz JAZ.

Srečen, presrečen človek.

Jaz je zaprto kamnito oko.

Če bi se odprlo, oko človekovo,

Bi skozenj padel med zvezde.

8

Človek je graditelj slepil.

V nobenem času v

Nobenem imenu ne ni

Človek ni doma nikjer,

Še najmanj v človeku.

9

Lastnosti človekovih bogov:

Posmehljivost

Samouničevalnost

Odpuščanje

Nezadostnost lastnih čudežev.

10

Mleko gre v pepel.

Zgodovina v pozabe.

Srna jé plevel

V vrtu

Mrtve mame

Še enega človeka.

11

Liha je smrt,

Sodi pa dnevi,

Ko človek razpre roki

Pripravljen objeti en svet.

12

Človek ni.

Človek je.

Koliko bistroumnih nesmislov,

Da bi človek mislil ne mislil

Prebival ne bil

Dalje dalje.

13

Obstaja razpoka

V vsem (tudi v tem citatu).

Človek upa, da se

Skoznjo nekega dne izmuzne,

Zapusti človeka.

14

Človek poljubi nebo,

Blagoslovi vodo,

Odide skozi zrak skozi zemljo.

Ni konca ni miru ni človeka

Za človeka.

15

Je človek lahko r?

Človek ne more ne biti rana.

Toda r?

Črna vrana odnese r

V črno nebo.

Pa človeka?

Revolucija. Rov. Republika.

16

Svet se začne na s.

Nekaj se skoti, splazi,

Postane sovražno in skrivno.

Človek ljubi nekaj.

Človek ne more brez nekaj.

17

Neizgovorljivo nosim.

Človek sem.

Toda čemu?

Toda zakaj?

18

Tovariš moj na križu,

Kako rad bi te

Osvobodil udov misli,

Te spremenil v tolmun,

V mlečni vrtiljak

Popolnega človeka.

19

Oblikovale so ga vojne abecede.

Ljubitelj popolnih sistemov je,

Preračunljivec naš človekov.

Kako puhlo

Kako varno

Kako drobno

Kako žalostno je

Ljubiti nedosegljivo

Na specialnih kartah,

V posmehljivih besedah.

20

Slednjič sem te,

Vsemu navkljub,

Objel in poljubil, moj človek,

Te celo (ne brez odpora) sprejel.

Nenazadnje nisem sam več kot le človek.

Če te ne bi, bi še vedno bil človek,

Tako pa sem človek, ki ni človek,

Ker sem šele zavržen zares človek.

21

Med moško in ženskim

Ni razlike, le premor in bolečina,

Vzdih, izdih,

Vzdih ponovno itd itd itd,

Dokler se končno,

V času, izvzetem iz časa,

Rodi slepo upanje,

Človek.

22

Edina stvar,

Ki jo človek

Nikjer nikdar

Nene, je ne spozna,

Edina stvar je ni

Konec začetek

Začetek konec človeka.