← v14n1, Spring 2015
Poetry · Volume 14, Number 1

Ko prideš iz zapora

Ko prideš iz zapora, se bova skupaj sprehodila

do starih pivnic, danes so propadajoče banke,

bolezni brez zdravila se širijo in supermarketi,

prizadeta so pljuča planeta, prepovedan izstop.

Ko prideš iz zapora, zmagovalka moja s čudežno

baretko, drugače čisto gola, se bova skupaj sončila

na prostranih dvoriščih, kjer ležijo kuščarji, svetlo

zeleni kot otroški časi, gnezdo pod suhim žlebom,

povodni mož in Soča pri izviru. Nekdo, ne jaz,

v tem trenutku pohiti in dvigne baritonski glas,

kako prav zdaj je čas za vdajo, spravljive stiske

dlani, izbrisano tetovažo in druge lahkotne stvari.

Velik kot gora se nekdo, ne jaz, do vrat prerine

in pijano družbo zapusti, od zunaj posluša novice,

da potem ne bo obtožen za tišino, ravnodušno

javno mnenje in ptičjo gripo, ko prideš iz zapora.